V teh dneh mineva šestdesetletnica enega najbolj žalostnih dogodkov v zgodovini slovenskega sodstva in nasploh v slovenski polpretekli zgodovini. V maju 1947 je bivša slovenska tajna policija UDBA priprla 32 visoko izobraženih intelektualcev, ki so se zavzemali za večstrankarski politični sistem, ki bi temeljil na načelih parlamentarne demokracije. Med priprtimi so bili Črtomir Nagode, Ljubo Sirc, Leon Kavčnik, Boris Furlan, Zoran Hribar, Angela Vode, Metod Kumelj, Pavla Hočevar, Svatopluk Zupan, Bogdan Stare, Metod Pirc, Vid Lajovic, Franjo Sirc, Elizabeta Hribar in Franci Snoj. Priprti so bili v medijih označeni  "kot peščica špijonov, razrednih sovražnikov, plačancev inozemstva, ki nimajo nobene politične vsebine in katerih delo je brez vsake politične osnove škodovati ljudski oblasti".  

Na montiranem sodnem procesu pod vodstvom Komunistične partije Slovenije so jih obtožili vohunstva in izdajalstva. Sodni proces se je začel 29. junija, pri čemer se je zaključil 12. avgusta. Dr.ing Črtomirja Nagodeta, in še dva obtožena, so obsodili na smrt s streljanjem, ostale na visoke zaporne kazni, s prisilnim delom in odvzemom vseh državljanskih pravic. Nekaj mesecev sta dva obsojenca umrla v zaporu zaradi posledic mučenja in nečloveškega dejanja, kar je komunistična oblast želela prikazati kot  samomor. Zgodovinarka Jerca Vodušek Starič je o procesu napisala izčrpno knjigo: Nagodetov proces. Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, 1993.

Okrožno sodišče v Ljubljani je 5. aprila 1991 kazenski postopek zoper Črtomirja Nagodeta, Ljuba Sirca, Leona Kavčnika, Borisa Furlana, Zorana Hribarja, Angelo Vode, Metoda Kumelja, Pavlo Hočevar, Svatopluka Zupana, Bogdana Stareta, Metoda Pirca, Vida Lajovica, Franja Sirca, Elizabeto Hribar in Franca Snoja ustavilo ter sodbo vrhovnega sodišča LRS, opr. št. K1/147, 12. avgusta 1949 razveljavilo, z ugotovitvijo, da je slonela na lažnih obtožbah in da je šlo za krivičen proces proti namišljenim zahodnim vohunom.

Natančno mesto groba dr.ing. Črtomirja Nagodeta je še vedno (!) skrito očem Nagodetove družine in slovenske javnosti. Leta 2003 pa so na Mirju številka 15 postavili spominsko ploščo v spomin na dr. ing. Nagodeta.